Teden izobraževanja za trajnostni razvoj 2023
Na ZLU se tudi v letu 2023 pridružujemo pozivu Združenih narodov in EU ob Evropskem tednu trajnostnega razvoja.Trajnostni razvoj je način, kako moramo živeti danes, če želimo boljši jutri. To pomeni, da moramo zadovoljiti naše trenutne potrebe, ne da bi pri tem ogrozili možnosti prihodnjih generacij, da bodo lahko zadovoljile svoje potrebe. Preživetje naše družbe in našega skupnega planeta je odvisno od ustvarjanja bolj trajnostnega sveta.
Trajnostni razvoj je kot žongliranje. Hkrati moramo vzdrževati ravnovesje med tremi različnimi elementi: gospodarsko rastjo, socialno vključenostjo in varstvom okolja. Če eden ali dva od teh elementov odpadeta, igra ni več mogoča. Na primer, gospodarstvo se lahko hitro razvija, a le toliko časa, dokler večina ljudi ostaja v revščini in se izčrpavajo naravni viri. V trajnostnem razvoju pa ima vsakdo dostop do dostojnega dela, kakovostnega zdravstvenega varstva in izobraževanja. Hkrati se zmanjšuje uporaba naravnih virov, kar preprečuje onesnaževanje in dolgotrajne okoljske škode. Odločitve v javni politiki pa zagotavljajo, da nihče ni zapostavljen zaradi neenakosti ali diskriminacije.
Ključno je sprejemanje pravih odločitev - že danes!
Če želite razumeti, zakaj je trajnostni razvoj tako pomemben v resničnem svetu, preprosto poglejte okoli sebe. Povprečno gledano ljudje po svetu živijo dlje in imajo višje dohodke. Vendar pa velik del tega razvoja ni trajnosten, kar vodi v podnebne spremembe, uničenje okolja, konflikte, revščino, lakoto, velike neenakosti in socialno nestabilnost.
Nenapreden razvoj se zgodi, ko ljudje zasledujejo takojšnje koristi, ne da bi razmišljali o škodi za druge ljudi ali planet. Pogosto kratkoročne koristi prekrijejo dolgoročne stroške. To se zgodi, ko nekdo poseka cel gozd zaradi hitrega dobička, tudi če s tem uniči ekosistem, iztrebi ogrožene vrste in izpostavi lokalne skupnosti nevarnosti uničujočih poplav.
Vsak posameznik lahko prispeva!
Odgovornost za trajnostni razvoj ni omejena le na svetovne voditelje. Bolj uspešen, vključujoč in odporen svet lahko koristi vsakemu posamezniku. Ne glede na to, kje v življenju se nahajamo, vsi lahko prispevamo k spremembi. Tudi z majhnimi koraki.
Na ZLU bomo Teden izobraževanja za trajnost ubeležili z naslednjimi aktivnostmi:
1. Predavanje Alenke Šoštarič: Samooskrba in kako poskrbimo zanjo na lastnem vrtu (ZLU, Cankarjev trg 4, Zagorje ob Savi: torek, 19. 9. 2023, ob 11.00)
Evropska situacija je negotova, zato moramo poskrbeti za svojo oskrbo s hrano, z energijo, zdravili in zdravim bivanjem, ki nam jih ponuja narava. V Sloveniji, kljub velikim obdelovalnim površinam, premalo pridelujemo zelenjave. Velik delež prebivalcev ima svoj vrt in svojo hišo, kar nam omogoča dovolj samooskrbe. Pomembno je tudi okrepiti medsebojno povezovanje na lokalni ravni za dvig samooskrbe na višjo raven. Več o samooskrbi in kako poskrbimo zanjo na lastnem vrtu pa na predavanju ge. Alenke Šoštarič. Ga. Alenka Šoštarič, univ. dipl. ekonomistka, ima več kot 40 let izkušenj v vrtnarstvu ter znanje biodinamike in sonaravnega vrtnarjenja. Kot mentorica mariborskega lokalnega tima društva Samooskrbni.net in koordinatorica več kot 30 mentorjev lokalnih timov deli svoje znanje o samooskrbi, gojenju semen, sadik, pridelavi zelenjave, sadja in shrankov ter o zeliščih in začimbah. Vodi tudi projekt oživitve učnega zeliščnega vrta v Zgornji Kungoti in ima bogate izkušnje kot predavateljica.
Predavanje je za udeležence brezplačna, obvezne so predhodne prijave.
2. Izdelava trajnostnih zapestnic s stanovalci DS Hrastnik (Dom starejših Hrastnik, Novi Log 4A, Hrastnik: četrtek, 28. 9. 2023, ob 10.00)
V okviru tedna trajnosti bo organizirana ustvarjalna delavnica izdelave trajnostnih zapestnic, ki bo potekala v prijetnem in sproščujočem okolju Doma starejših v Hrastniku. Na tej delavnici bomo skupaj z oskrbovanci ustvarjali čudovite zapestnice, ki spodbujajo trajnostni razvoj in ohranjanje okolja.
Naša ekipa bo nudila vse potrebno znanje in pomoč, medtem ko bomo skupaj raziskovali različne metode izdelave zapestnic. Uporabili bomo naravne materiale, reciklirane elemente in trajnostne vire, da bomo ustvarili unikatne zapestnice, ki odražajo naše zavezanosti k varovanju planeta.
Poleg tega bo delavnica ponudila tudi priložnost za povezovanje in izmenjavo znanj s stanovalci DSH, ki imajo bogate izkušnje in zgodbe za deljenje. Skupaj bomo ustvarili zapestnice, ki ne le izražajo našo kreativnost, temveč tudi spodbujajo zavedanje o trajnostnem razvoju in ekološki odgovornosti.
3. Trajnostna kulinarična delavnica: Omaka za testenine iz domačega vrta (ZLU,Cankarjev trg 4, Zagorje ob Savi: sreda, 27. 9. 2023, ob 9.00)
Na delavnici bomo pripravljali omako za testenine, ki bo vseboval samo sestavine, ki so bile pridelane na domačem vrtu naših sodelavcev ali udeležencev. Seveda pa bo kulinarično delavnico pospremil tudi klepet o trajnostnih praksah samooskrbe.
Vsi, ki se boste delavnici udeležili - vabljeni, da s seboj prinesete kakšen pridelek iz domačega vrta, ki ga bomo lahko uporabili za pripravo okusne omake.
Delavnica je za udeležence brezplačna, obvezne so predhodne prijave.
4. Zaključni dogodek študijskega krožka Zeleni koraki: Raziskovanje trajnostnih praks samooskrbe (ZLU, Cankarjev trg 4, Zagorje ob Savi: sreda, 27. 9. 2023, ob 11.00)
Zaključni dogodek študijskega krožka "Zeleni koraki" bo vrhunec in priložnost za izmenjavo pridobljenih znanj in izkušenj. Dogodek, ki se bo odvijal v okviru evropskega tedna trajnosti, bo združil udeleženke krožka in lokalno skupnost.
Na dogodku bo predstavljena tudi e-publikacija, ki bo vsebovala ključne ugotovitve in priporočila za spodbujanje trajnostne samooskrbe v lokalni skupnosti. Zaključni dogodek bo tako okrepil ozaveščenost o pomenu samooskrbe in trajnostnega načina življenja ter spodbudil skupnost k ukrepanju za bolj trajnostno prihodnost.
5. ODPRTJE: Knjigobežnice na ZLU (ZLU, Cankarjev trg 4, Zagorje ob Savi in ZLU, Trg svobode 11 a, Trbovlje: celo leto)
Knjigobežnice kot novost na ZLU predstavljajo inovativno ter privlačno rešitev za spodbujanje branja in izmenjavo knjig med ljudmi. Gre za koncept, ki je v zadnjih letih postal priljubljen v številnih mestih po svetu in prinaša številne koristi za skupnost in okolje.
Kaj so knjigobežnice: Knjigobežnice so majhne omarice ali kioski, postavljeni na javnih mestih, kot so parki, avtobusne postaje, ulični vogali, knjižnice ali druge javne ustanove. V teh omaricah so shranjene knjige, ki so na voljo za izposojo ali izmenjavo. Koncept temelji na ideji, da lahko ljudje brezplačno izposojajo knjige in jih tudi pustijo nazaj za druge bralce.
Kako delujejo: Knjigobežnice so odprte za vse, ki želijo prebrati knjigo. Obiskovalci lahko vzamejo knjigo, ki jih zanima, in jo preberejo. Po branju lahko knjigo vrnejo v isto knjigobežnico ali pa jo zamenjajo s svojo knjigo. Ideja je spodbujati izmenjavo knjig med ljudmi in omogočiti dostop do knjig tudi tistim, ki morda nimajo dostopa do tradicionalnih knjižnic. Prednosti knjigobežnic: Knjigobežnice imajo več prednosti. Prvič, spodbujajo branje v skupnosti in ljudem omogočajo dostop do knjig na enostaven način. Drugič, zmanjšujejo odpadke, saj knjige dobijo drugo življenje in se ne končajo na smetišču. Poleg tega krepijo socialno vez med ljudmi, ki se srečujejo v okolici knjigobežnic.
