Usposabljanje za medijsko pismenost | Črna Gora | 15. in 16. 6. 2023

Regionalni kompetenčni okvir medijske pismenosti za Črno goro, Srbijo, Bosno in Hercegovino, Hrvaško in Slovenijo je pobuda predstavnikov teh držav za vzpostavitev standardnih kompetenc, ki bodo služile kot podlaga za oblikovanje nacionalnih izobraževalnih programov za dvig splošne ravni medijske pismenosti v družbi. Tako je med 15. in 16. junijem 2023 v Budvi v Črni Gori, v okviru projekta EPALE, potekal dogodek: Usposabljanje za medijsko pismenost – tretji modul, ki se ga je udeležila tudi organizatorka izobraževanja odraslih na Zasavski ljudski univerzi, Nikolaja Bukovšek.

Tematika tokratnega usposabljanja za medijsko pismenost je bila svoboda govora in sovražni govor. Svoboda govora je ena izmed temeljnih pravic, ki jo demokratične družbe cenijo in spoštujejo. Zagotavlja nam priložnost, da izrazimo svoje misli, ideje in prepričanja ter se vključimo v odprto in pluralno javno razpravo. Kljub temu pa se s svobodo govora pogosto soočamo tudi s kompleksnostjo. Ena izmed največjih izzivov, s katerimi se srečujemo, je sovražni govor – ta predstavlja zlorabo svobode govora. Gre za izražanje idej ali izjav, ki spodbujajo sovraštvo, diskriminacijo ali nasilje proti določeni skupini posameznikov na podlagi njihovega porekla, vere, spola, spolne usmerjenosti ali drugih značilnosti. Čeprav sovražni govor ohranja svoj obstoj v različnih oblikah že dolgo časa, pa se je z razmahom družbenih omrežij in digitalne komunikacije njegova škodljivost in razširjenost še povečala.

Medijska pismenost je v tem kontekstu ključnega pomena. Pomaga nam razviti kritično razmišljanje in zmožnost prepoznavanja in obvladovanja sovražnega govora ter njegovih posledic. Uči nas, kako preverjati vir informacij, prepoznavati manipulacijo in se zavedati konteksta, v katerem so besede izgovorjene ali napisane. Z medijsko pismenostjo postajamo bolj odgovorni komunikatorji in bolj zavedni prejemniki informacij.

Cilj končnega programa v sklopu projekta EPALE bo pridobivanje znanja in spretnosti, da bo lahko oseba samostojno:

1. kritično prepoznavala in razumela medijska sporočila,
2. analizirala vsebino medijskega sporočila,
3. pravilno interpretirala sporočila in delovala na podlagi prejetih sporočil,
4. pojasnila vpliv medijev in uporabniških vsebin na vrednostni sistem posameznika ali skupine,
5. izvedla oceno učinkov medijskih vsebin na zaznavanje, vedenje, čustva in stališča posameznika ali skupine,
6. kritično ocenila prepričevalni potencial medijskih vsebin,
7. razlikovala svobodo govora od žaljivega in sovražnega govora,
8. opravila analizo manipulativne narave vseh informacij in medijev,
9. ocenila učinke medijskih nagovorov na čustva, oblikovanje mnenja, stališč in vrednot,
10. pri presoji upoštevala zgodovinske, družbene, kulturne in osebne vidike,
11. razložila pomen in uporabo sodobnih medijev,
12. varno uporabljala digitalne medije, družbena omrežja in internet.

Tudi na Zasavski ljudski univerzi smo v preteklih letih že delali na področju preprečevanja lažnih novic in dezinformacij – sodelovali smo pri Erasmus+ projektu FI.DO: Boj proti lažnim novicam in dezinformacijam. Cilj projekta je bil izboljšati digitalno pismenost starejših in izboljšati njihovo sposobnost prepoznavanja resničnih novic od lažnih ter prispevati k minimizaciji družbenega, finančnega in političnega vpliva pojava lažnih novic v EU.

V partnerstvu smo v dveh letih (2021–2023) razvili naslednja izobraževalna orodja:

• Metoda usposabljanja, ki je bila preizkušena tekom interaktivnih delavnic za starejše udeležence in osebje vešče množičnega komuniciranja. Tekom delavnic so udeleženci razpravljali o projektnih temah in preizkušali učinkovitost izdelka s preprostimi praktičnimi vajami.
• Priročnik, ki bo podpiral učitelje, ki delajo v sektorju vseživljenjskega učenja in izobraževanja odraslih. Pomagal jim bo, da se seznanijo s teoretičnimi osnovami metode usposabljanja.
• Izobraževalna računalniška igra, povezana z glavno temo, ki so jo podobno kot metodo treninga na interaktivni delavnici preizkusili in ocenili starejši.
• Spletna stran FI.DO, kjer lahko najdete vse projektne rezultate.

Hvaležni smo, da nas je slovenska nacionalna agencija CMEPIUS povabila k sodelovanju pri tako pomembnem projektu. Ne pozabimo, medijska pismenost je namreč ključno orodje za gradnjo bolj odprte, strpne in vključujoče družbe, kjer se svoboda govora spoštuje, sovražni govor pa je zavržen. Spodbujanje medijske pismenosti postaja nujnost v današnjem svetu, kjer je komunikacija postala nepogrešljiv del našega vsakdana. Le z ozaveščanjem, izobraževanjem in sprejemanjem odgovornosti lahko ustvarimo okolje, v katerem lahko svoboda govora prispeva k napredku, razumevanju in spoštovanju med ljudmi. Medijska pismenost je ena izmed glavnih (in nujnih) kompetenc 21. stoletja.